KAJ je biodinamično kmetovanje
Biološko-dinamična metoda kmetovanja oz. gospodarjenja na kmetiji je sicer oblika ekološke pridelave, ki pa nima osnov v konvencionalnem kmetovanju, kot je to značilno za klasično ekološko pridelavo. Pri slednji se kemično-sintetični pripravki sicer ne uporabljajo, se pa namesto odvračanja škodljivcev večkrat uporabljajo sredstva za njihovo uničevanje.
“Biološko-dinamična metoda ne sestavlja organizmov in ne uničuje škodljivcev, ampak ustvarja pogoje, da se kulturne rastline lažje in bolje povežejo z energijami, ki so vir življenja. Dosežemo jih z vztrajnim izvajanjem biološko-dinamičnih ukrepov, ki nas pripeljejo do želene individualnosti kmetijskega gospodarstva oziroma samozadostnega kmetovanja. Kmetija je organizem, katerega organi so polja, travniki, sadovnjaki, drugi deli kmetije pa tudi živali in ljudje, ki živijo na kmetiji. Zaradi številnih razlik med kmetijami je vsako gospodarstvo vsaj malo drugačno. Ne glede na to pa mora vsako težiti k zaokroženemu in samo sebi zadostnemu organizmu. Individualnost kmetijskega organizma tako izključuje sistemski pristop, na katerem sloni konvencionalna pridelava. Torej izključuje tudi klasičen monokulturni način kmetovanja. To pa ne pomeni, da kmetija nima prevladujoče dejavnosti, kot so na primer živinoreja, vinogradništvo ali sadjarstvo. Lahko jo ima, vendar se je potrebno pri takšni organiziranosti kmetije bistveno bolj truditi za ohranjanje naravnega ravnovesja. Za to pa je potrebno poznavanje temeljnih antropozofskih načel,” pojasnjuje bistvo biološkodinamičnega kmetovanja predsednik Drago Purgaj, sicer lastnik znane kmetije v občini Cerkvenjak, ki deluje po načelih biološko-dinamične metode, za kar ima tudi pridobljen Demeter certifikat.
Začetki pred 80 leti
Začetnik tovrstnega kmetovanja je bil Rudolf Steiner, ki je v prvih 30 letih prejšnjega stoletja predstavil biološko-dinamične metode kmetovanja, najstarejše sonaravne metode, ki dokazuje, da je zdrave pridelke mogoče pridelati brez uporabe lahkotopnih umetnih gnojil, razkuženih semen, pesticidov in drugih škodljivih snovi. Kmalu po uvedbi ukrepov, ki jih je predlagal Rudolf Steiner, se je izkazalo, da so živila iz biološko-dinamične pridelave bistveno boljše kakovosti kot živila iz konvencionalne pridelave, zato so bila leta 1928 sprejeta stroga pravila pridelave, vzpostavljena je bila kontrola ter uvedena blagovna znamka Demeter “Danes je biološko-dinamična pridelava razširjena po vsem svetu. Središče dogajanj je Visoka šola Goetheanum v švicarskem Dornachu blizu Basla. S certifikatom najstarejše in najuglednejše ekološke organizacije Demeter International se ponaša okrog 4200 kmetijskih gospodarstev, med katerimi je tudi 20 slovenskih kmetij,” je pojasnil Purgaj in še povedal, da je v Sloveniji danes delujočih 12 društev, povezanih v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje. Naloga društev pa je svojim članom omogočati pridobivanje znanj, skrb za ohranjanje okolja, vzpodbujanje lokalne pridelave in lokalne oskrbe s hrano ter vzpostavljanje vezi med pridelovalci in potrošniki. “Ob neposrednem izobraževanju pridelovalcev in drugih so biološko-dinamična društva skupaj z Demeter kmetijami tudi odlična podpora pri izobraževanju naravoslovja, družboslovja in humanistike, saj so številna svojo poslanstvo obogatila s poskusnimi polji, programi za rehabilitacijo ljudi s prilagojenimi potrebami, valdorfsko pedagogiko idr. Rezultati biodinamike se odražajo v uspešnem prestrukturiranju konvencionalnih kmetij ter visoki stopnji samozaposlitev.”
Ohranjanje naravnega ravnovesja
Po prepričanju zagovornikov biodinamične metode dela je takšen način kmetovanja nujen: “Uničevanja Zemlje s strupi ni več moč spregledati. Človek je prišel že tako daleč, da z lastnimi rokami zastruplja rastline, mnoge živali in ne nazadnje tudi sebe. Ljudje za to zastrupljanje kemični industriji celo plačujemo. S tem si uničujemo lastno bodočnost in bodočnost svojih zanamcev. Res, da se je s kemičnimi pripravki zvišala količina pridelkov, a se je z njimi v ospredje postavilo ustvarjanje dobičkov, ne pa pridelovanje hrane. S strupi smo tako uničili zemljo, da bi potrebovala desetletja, morda stoletja za očiščenje. Vse več je bolezni: raki, depresije, alergije … Pojavljajo se vedno nove, hujše bolezni. Dandanašnji kmetovalci so ujeti v neskončen krog; nakup semen, gnojil, škropiv, zdravil za obolele rastline in živali Ne morejo več sami pridelati semen (padec regeneracijske sposobnosti rastlin, gensko spremenjene rastline), kot so to lahko storili njihovi predniki. Vendar bodo morali vsi nekoč reči stop in začeti znova. Brez strupov. Za naše lastno dobro. Biološko-dinamična metoda je najstarejša in najbolje raziskana metoda kmetijske pridelave, ki je razširjena po vsem svetu in v vseh klimatskih pasovih. Temelji na ohranjanju naravnega ravnovesja in krepi rodovitnost zemlje. Zaradi tega je med doslej znanimi metodami priznana kot najodličnejša metoda pridelave zdrave hrane.”
avtor prispevka: Drago Purgaj
